E-mail Internet

Main Page



About Us






Informatika.edu Aforizmi Moj Sport
Ishrana Moj gostin Linkovi
Akvaristika KONTAKT

Ishrana



 

 

HRANLIVI MATERII- NUTRIENSI

 

Nutriensite se hranlivi materii koi mora da bidat obezbedeni preku hranata za da mo`e organizmot na ~ovekot pravilno da funkcionora. So hranata treba da se vnesat preku 60 razli~ni nutriensi od koi, naukata tvrdi, okolu 40 se neophodni za ~ovekot. Ovie neophodni nutriensi va`ni se za normalno odvivawe na metabolizmot i za funkcionorawe na fiziolo{kite sistemi na organizmot.

 

Neophodni nutriensi se :

 

             VODATA

             JAGLENITE HIDRATI

             PROTEINITE

             MASTITE

             VITAMINITE

             MINERALITE

 

Sekojdnevnata ishrana treba da gi obezbedi potrebnite koli~estva od neophodnite nutriensi.

 

[to se makro a {to mikro elementi?

 Makro elementi se nutriensite: vodata, jagleni hidrati, proteinite i mastite, dodeka mikro elementi se vitaminite i mineralite. Potrebite na organizmot od mikroelementi vo odnos na makroelementite se mnogu mali i se merat vo miligrami odnosno vo mikrogrami. No i pokraj ovie mali potrebi od mikroelementite tie sekoga{ treba da se zadovoleni, bidej}i vo slu~aj na deficit duri i na samo eden, mo`at da bidat predizvikani te{ki posledici za organizmot. Potrebite za makroelementitese merat vo grami, no i pokraj toa treba da se vnesuvaat sekojdnevno.

 

VITAMINI  MINERALI 

VITAMINI

Vitamin A

Vitaminot A e rastvorliv vo masti, vo organizmot se talo`i i nemora da se vnesuva sekojdnevno. Se javuva vo dva oblika: Retinol - se javuva vo produkti od `ivotinsko poteklo i Karotin - se javuva vo produkti od rastitelno i `ivotinsko poteklo. Prepora~ana dnevna doza za ma`i e 5000 IE i za `eni 4000 IE. Vitaminot A deluva protiv pojavata na no}no sepilo i pomaga pri le~eweto na golem broj o~ni bolesti, sozdava otpornost sprema infekciite na di{nite organi i go skratuva vremtraeweto na bolestite. Vitaminot A go ima najmnogu vo: ribinoto maslo, xigerot, morkovot, zeleniot i `olt zelen~uk, `oltoto ovo{je, jajcata, mlekoto i mle~nite proizvodi.

Vitamin B1 - Tiamin

Vitaminot B1 e rastvorliv vo voda, nemo`e da se skladira vo organizmot i sekoj vi{ok se isfrla. Dejstvoto mu se zgolemuva koga se koristi so ostanatite vitamini od B kompleksot. Prepora~anata dnevna doza za vozrasni e 1 - 1,5 mg, potrebite se zgolemuvaat pri hirur{ki intervencii, bolestite i stresot. Vitaminot B1 go pomaga rasteweto, go pomaga vareweto na jaglenite hidrati, dejstvuva blagotvorno na nervniot sistem, ja odr`uva rabotata na srceto, nervniot sistem i muskulite, pomaga pri le~eweto na herpes zoster, ima blago diureti~ko dejstvo. Vitaminot B1 go ima najmnogu vo: integralnitot oriz i p~enica, suviot kvasec, ovesnoto bra{no, kitkiritkite, zelen~ukot, mlekoto, mesoto.

Vitamin B2 - Riboflavin

Vitaminot B2 e rastvorliv vo voda, nemo`e da se skladira vo organizmot kako i drugite B vitamini sekoj deficit treba redovno da se nadopolni, a sekoj vi{ok se isfrla. Prepora~anata dnevna doza za vozrasni e 1,2 - 1,7 mg, stresot gi zgolemuva poterbite. Vitaminot B2 go pomaga rasteweto, zazdravuvaweto na ranite vo ustata i plodnosta, go podobruva vidot, dejstvuva vo metabolizmot na jaglenite hidrati proteinite i mastite. Vitaminot B2 go ima najmnogu vo: mlekoto, xigerot, kvasecot, sireweto, ribata, jajcata, zelen~ukot.

Vitamin B5 - Kalcium pantotenat, Pantontenska kiselina

Rastvorliv e vo voda. Prepora~anata dnevna doza e 10 mg za vozrasni. Pomaga vo izgradbata na kletkite kako i za razvojot na centralniot nerven sistem, va`en e za pretvoraweto na mastite i {e}erite vo energija, go pomaga zaceluvaweto na ranite, go le~i postoperativniot {ok, go spre~uva zamorot, go namaluva {tetnoto dejstvo na golem broj antibiotici. Najdobri prirodni izvori se: Mesoto, integralnite `itarici, xigerot, bubrezite, srceto, pivskiot kvasec, zeleniot zelen~uk, jadrestite plodovi.

Vitamin B6 - Piridoksin

Vitaminot B6, rastvorliv e vo voda i treba redovno da se vnesuva vo organizmot. go so~inuvaat: Piridoksinot, Piridoksinalot i Piridoksaminot. Prepora~anata dnevna doza za vozrasni e 1,8 - 2,3 mg, potrebite se zgolemuvaat pri vnesuvawe na visokoproteinska hrana. Vitaminot B6 neophoden e za sozdavaweto na antitela i crvenite krvni zrnca, ima preventivno dejstvo pri nervni i ko`ni poremetuvawa, gi ubla`uva gr~evite na nozete i racete, ima diureti~ko dejstvo. Najmnogu go ima vo: pivskiot kvasec, xigerot, p~eni~nite trici i klici, mlekoto, jajcata, govedskoto meso, diwata, zelkata.

Vitamin B12 - Kobalamin  

Vitaminot B12 e rastvorliv vo voda, dnevnite potrebi se mnogu mali 3 mcg za vozrasni, lo{o se asimilira vo `eludnikot. Vegetarijanskata ishrana ~esto pati doveduva do nedostatok na vitaminot B12. Vitaminot B12 ja spre~uva anemijata, go pomaga rasteweto i apetitot kaj decata, ja zgolemuva energijata, ja podobruva sostojbata na nervniot sistem, ja otklonuva razdrazlivosta, go podobruva pamteweto, ramnote`ata i koncetracijata. Najdobri izvori se: xigerot, govedskoti i svinskoto meso, jajcata, bubrezite, mlekoto i sireweto.

Vitamin B13 - Orotska kiselina

Vitaminot B13 rastvorliv e vo voda, ne e vospostavena dnevnata doza, naj~esto se konzumira vo kombinacija so mineralite. Pomaga pri le~eweto na multiple sklerozata. Najdobri prirodni izvori se: korenestiot zelen~uk, te~niot del od potkiselenoto mleko, surutkata. Seu{te e nedovolno istra`en.

Vitamin B15 - Pangaminska kiselina

Rastvorliv e vo voda, dejstvuva sli~no kako vitaminot E (antioksidans). Go prodol`uva `ivoto na kletkite, go namaluva nivoto na holesterol vo krvta, go zabrzuva zakrepnuvaweto po golem napor, ja namaluva `elbata za alkohol i cigari, {titi od ciroza, go otstranuva mamurlakot. Najdobri prirodni izvori se: pivskiot kvasec, neglaziraniot oriz, integralnite `itarici, semkite od tikva i susamot

Vitamin H - Biotin ili koenzim R

Pripa|a na B kompleksot, rastvorliv e vo voda. Prepora~anata dnevna doza e 150 - 300 mcg za vozrasni. Negovata uloga e va`na za normalniot metabolizam na mastite i proteinite, gi namaluva bolkite vo muskulite, go ubla`uva ekcemot i dermatitisot, go spre~uva sedeweto na kosata i deluva preventivno pri kelavost. Najdobri prirodni izvori se: jadrestite plodovi, ovo{jeto, pivskiot kvasec, mlekoto, `ol~kata, xigerot, bubrezite, neglaziraniot oriz.

Holin

Holinot e pripadnik na B kompleksot, ima lipotropno dejstvo ( gi rastvara mastite). Obi~na dnevna doza iznesuva 500 - 900 mg. Holinot go namaluva nivoto na holesterolot, ja olesnuva rabotata na jetrata, ima smiruva~ko dejstvo, pomaga vo le~eweto na Alchajmerovata bolest. Najdobri prirodni izvori se: `ol~kata, mozokot, xigerot, srceto, kvasecot, zeleniot lisnest zelen~uk, p{eni~nata klica.

Inozit

Pripadnik e na B kompleksot, rastvorliv e vo voda i ima lipotropno dejstvo. dnevnata doza ne e utvrdena no se pretpostavuva deka vozrasn osoba vnesuva 1 gr dnevno. Zdru`en so Holinot go sozdavaat Lecitinot. Go namaluva nivoto na holesterolot, go spre~uva opa|aweto na kosata, ima smiruva~ko dejstvo, pomaga pri spre~uvawe ekcem. Najdobri izvori se: xigerot, pivskiot kvasec, govedskiot mozok i srce, diwata, suvoto grozje, citronot, p~eni~nata klica, kitkiritkite, zelkata.

Vitamin C - Askorbinska kiselina

Vitaminot C e rastvorliv vo voda, treba redovno da se vnesuva vo organizmot. Prepora~liva dnevna doza e 60 mg, trudnici i doilki 80 - 120 mg. Teba da se napomene deka sekoja ispu{ena cigara uni{tuva do 100 mg vtamin C. Vitaminot C pomaga pri zaceluvawe rani, nepca koi krvarat, opekotini, go zabrzuva zakrepnuvaweto po hirur{ki intervencii, pomaga pri sni`uvawe na holesterolot, go zasiluva imunolo{kiot sistem, dejstvuva protiv agensite koi predizvikuvaat kancer, dejstvuva preventivno pri nastinki, spre~uva skorbut, deluva kako laksativ. Najdobri prirodni izvori: jagodestoto ovo{je, zeleniot zalen~uk, posebno piperkite, patlixanot,karfiolot, kompirot, kivito, limonite i drugoto ovo{je.

Vitamin D - Kalciferol ili Viosterol

Vitaminot D rastvorliv e vo masti, se vnesuva vo organizmot preku son~evata svetlina i preku ishranata. Dnevnata prepora~ana doza iznesuva 400 IE (5 - 10 mcg). Ovoj vitamin pomaga za potpolno iskoristuvawe na kalciumot i fosforot koi se neophodni za zajaknuvaweto na koskite i zabite, pomaga vo le~eweto na kowuktivitisot, pomaga za asimilacija na vitaminot A, go spre~uva rahitisot, omeknuvaweto na koskite i krvareweto na zabite. Najdobri prirodni izvori se: ribinoto maslo, sardinata, lososot, tunata, mlekoto, mle~nite proizvodi.

Vitamin E - Tokoferol

Vtaminot E e rastvorliv e vo masti, {to zna~i deka se talo`i vo organizmot, najmnogu vo jetrata, masnoto tkivo, srceto, muskulite, testisite, matkata, krvta, nadbubre`nata `lezda i hipofizata. Sozdaden e od smesata na tokoferolite: alfa, beta, gama, delta, epsilon, zeta, eta i teta. Od site najdelotvoren e alfa tokoferolot. Pretstavuva antioksidans. Prepora~anata dnevna doza e 8 - 10 IE (mg). Silata mu se zgolemuva ako se koristi so Selenot. Go zabavuva stareeweto na kletkite i go snabduva organizmot so kislorod, gi {titi belite drobovi od zagadenost na vozduhot zaedno so vitaminot A, go ubla`uva umorot i gi rastvoruva zgrut~uvawata na krvta, go zabrzuva le~eweto na izgorenicite, dejstvuva kako diuretik, gi ubla`uva gr~evite vo nozete i no}nite gr~evi. Najdobri prirodni izvori se: sojata, p~eni~nata klica, integralnite `itarici, rastitelnite masla, spana}ot,lisnestiot zelen~uk.

Niacin - Vitamin B3, Nikotinska kiselina, Niacinamid

Niacinot e pripadnik na B kompleksot, zna~i rastvorliv e vo voda. Prepora~anata dnevna doza e 13 - 19 mg za vozrasni. Va`en e za sintezata na hormonite: estrogen, progesteron, testosteron, kortizon, tiroksin i insulin. Pomaga vo rabotata na nervniot sistem i funkcioniraweto na mozokot, ja olesnuva silnata migrena, ja zasiluva cirkulacijata na krvta, go sni`uva holesterolot i trigliceridite, gi ubla`uva napadite na proliv, se koristi za namaluvawe na bolovite od kancer. Najmnogu go ima vo: xigerot, integralnite `itarici, pivskiot kvasec, ribite, posnoto meso, jajcata, beloto pile{ko meso, suvite slivi, urmite, smokvite, kitkiritkite.

MINERALI

Kalcium

Kalciumot e mineral koj go ima najmnogu vo organizmot na ~ovekot, zdru`en so fosforot go obezbeduva zdravjeto na koskite i zabite, a so magneziumot go podobruva zdravjeto na kardiovaskularniot sistem. Prepora~anata dnevna doza e 800 - 1200 mg. Za da bide apsorbiran potrebno e vo organizmot da ima dovolno vitamin D. Kalciumot ja odr`uva silata na koskite i zabite, go spre~uva rahitisot, go odr`uva voedna~eniot ritam na srceto, pomaga pri metabolizmot na `elezoto vo organizmot. Najdobri prirodni izvori se: mlekoto i mle~nite produkti, sardinite, sojata, lososot, orevite, semkite od son~ogled, zeleniot zelen~uk. 

Kalium

Kaliumot dejstvuva zaedno so natriumot vo vospostavuvawe na vodeniot balans vo organizmot i go normalizitaat ritmot na rabobtata na srceto. Prepora~ana dnevna doza 1,8 - 5,6 mg za vozrasni. Stresot doveduva nedostatok na kaliumot. Kaliumot go ispra}a kislorodot vo mozokot, go namaluva krvniot pritisok, gi isfrla otpadnite materii od organizmot, pomaga pri le~eweto na alergii. Najdobri prirodni izvori: diwata, portokalite, limonite, patlixanot, salatata, pe~urkite, kompirot, bananite, semkite od son~ogled, zeleniot zelen~uk.

Natrium

Natriumot dejstvuva zaedno so kaliumot i sekoga{ treba da bidat vo odreden soodnos, bidej}i pri zgolemen vnos na natrium se namaluva nivoto na kalium. Natriumot e gotvarskata sol. Prepora~anata dnevna doza ne e utvrdena to~no no obi~no se vnesuva dnevno 1 - 3 gr. Natriumot predizvikuva zgolemen krven pritisok ako se zema vo zgolemeni koli~ini, go spre~uva toplotniot udar i son~anicata, pomaga za pravilno funkcionirawe na nervite i muskulite, pomaga drugite minerali da bidat vo rastvorliva sostojba. Najdobri prirodni izvori: solta, morkovot, mozokot, ~adenoto meso.

Magnezium

Magneziumot e neophoden za metabolizmot na kalciumot, vitaminot C, fosforot, natriumot i kaliumot. Dnevno na vozrasen ~ovek mu e potrebno 300 - 450 mg. Dejstvuva kako prirodno sredstvo za smiruvawe, pomaga pri depresija, go zajaknuva kardiovaskularniot sistem, spre~uva talo`ewe na kalciumot i sozdavawe na kamen vo bubrezite i `ol~kata. Najdobri prirodni izvori se: smokvite, limonite, citronite, jadrestite plodovi, semkite, p~enkata, jabolkite, temnozeleniot zelen~uk.

Selen

Selenot e mineral od grupata antioksidansi ( go spre~uva stareeweto ) i zdru`en so vitaminot E me|usobno si go zasiluvaat dejstvoto i naj~esto se koristat zaedno. Dnevna prepora~ana doza iznesuva 50 - 200 mcg, ma`ite imaat pogolemi potrebi. Selenot ja odr`uva elasti~nosta na tkivata, gi ubla`uva te{kotiite vo menopauzata, se koristi vo le~eweto i spre~uvaweto na prvutta, ovozmo`uva za{tita od nekoi vidovi kancer. Najmnogu go ima vo: p{eni~nata klica, tricite, lukot, tuwevinata, patlixanot.

@elezo

@elezoto e va`no za odr`uvawe na `ivotot, neophodno e za sozdavawe na hemoglobinot i nekoi enzimi. Prepora~anata dnevna doza e 10 - 18 mg (30 - 60 mg za trudnici i doilki), `enite vo tekot na mesecot gubat dvojno pove}e `elezo od ma`ite. @elezoto go pomaga rasteweto, ja spre~uva anemijata i zamorot, ja zgolemuva otpornosta na bolesti, go vra}a tenot na ko`ata. Najdobri prirodni izvori se: svinskiot `iger, govedskite bubrezi, srce i xiger, crvenoto meso, `ol~kata, jadrestite plodovi, gravot, skrobot, ovesot.

Jod

Jodot vlijae na rabotata na tiroidnata `lezda i dve tretini od jodot vo organizmot se nao|a vo tiroidata. Tiroidnata `lezda go kontrolira metabolizmot (razmenata na materii), {to zna~i deka jodot vlijae vrz umstvenata i fizi~kata sposobnost. Prepora~anata dnevna doza e: 150 mcg. Jodot go pomaga pravilnoto rastewe, ja pottiknuva mentalnata aktivnost, go podobruva zdravjeto na kosata, noktite, ko`ata i zabite, ja spre~uva gu{avosta. Najmnogu go ima vo: algite i drugite plodovi od moreto, lukot, zelen~ukot. 

V O D A 

Vodata e edna od najva`nite supstancii vo organizmot i ne bez pri~ina se nao|a na prvoto mesto pri nabrojuvaweto na najneophodnite nutriensi. Vodata so~inuva okolu 70% od vkupnata telesna te`ina. Poznato e deka ~ovekot bez hrana mo`e da opstane duri i pove}e nedeli no bez voda te{ko mo`e da opstane pove}e od nekolku dena.

Bez voda nema `ivot.

Site hemiski procesi vo organizmot, vkupniot metabilizam se odvivaat vo prisastvo na vodata.

 

ULOGA NA VODATA VO ORGANIZMOT :

 

         Ja regulira telesnata temperatura

         Go odr`uva normalnoto funkcionirawe na site telesni funkcii

         Osnoven rastvoruva~ e na site produkti pri vareweto

         Najdobar detoksifikator e na organizmot

         Go pomaga prazneweto

 

Pri nedostig na vodata se javuva dehidratacija na organizmot, i ako organizmot se najde vo ovaa sostojba izvesen period mo`e da dojde do mnogu nesakani i te{ki posledici. Naj~esta pri~ina za dehidratacijata e nedovolno vnesuvawe na voda pri dolgotrajna fizi~ka aktivnost i pri zgolemeno potewe.

 

J A G L E N I   H I D R A T I

 

Jaglenite hidrati se primarniot  i najva`niot izvor na energija vo organizmot, tie ja obezbeduvaat energijata potrebna za rabota {to ja vr{i organizmot.

Vo organizmot jaglenite hidrati se vnesuvaat preku hranata. Najdobri izvori se : `itaricite, ovo{jeto, medot, {e}erot i site produkti so {e}er.

Jaglenite hidrati se skladiraat (deponiraat) vo organizmot vo vid na glikogen i toa najmnogu vo crniot drob i vo muskulite.

Vo crniot drob ima okolu 90 gr  glikogen, toj slu`i za odr`uvawe na normalnoto nivo na glikoza ({e}er) vo krvta. Glikogenot od crniot drob se pretvara vo glikoza.

Normalnoto nivo na glikoza vo krvta e od golemo zna~ewe za golem broj funkcii na organizmot, a pred se za funkcioniraweto na centralniot nerven sistem (CNS) bidej}i mozokot e najgolem potro{uva~ na glikoza od krvta. Vo mozokot dnevno se dostavuvaat okolu 140 gr glikoza, dodeka vo celokupnoto koli~estvo na krv {to cirkulira niz organizmot ima samo 5 gr glikoza.

 

P R O T E I N I

 

Proteinite, belkovinite, po vodata, se najzastapeniot makro element vo organizmot na ~ovekot.  Tie se glavniot grade`en materijal za site kletki vo organizmot, sostaven del se na muskulite, organite, nervite, koskite, ko`ata, kosata, noktite i t.n.

Proteinite se vnesuvaat vo organizmot preku hranata i mo`at da se najdat vo produktite od `ivotinsko i rastitelno poteklo.

Proteinite se sostojat od aminokiselini . So kombinacija na aminokiselinite i azotot se sozdavaat preku 45.000 proteinski soedinenija i okolu 20.000 dosega poznati enzimi.

Aminokiselinite se i kraen produkt od razlo`uvaweto na proteinite vo procesot na vareweto vo organizmot.

Postojat 22 poznati aminokiselini od koi 9 se esencijalni. Esencijalnite aminokiselini organizmot ne mo`e, za razlika od drugite, sam da gi proizveduva i tie mora da se vnesuvaat preku hranata.

Esencijalnite amino kiselini vo proteinite moraat da bidat vo to~no opredeleni odnosi za da mo`e organizmot potpolno da gi iskoristi tie proteinite . Ako nekoja esencijalna amino kiselina ja ima pomalku od potrebnoto ili voop{to ja nema, kvalitetot na toj protein vo golema merka e namalen, toa se proteini so pomala biolo{ka vrednost.

Proteini so golema biolo{ka vrednost se proteini koi gi sodr`at site esencijalni aminokiselini i toa vo odnos koj {to e pribli`no ist so odnosot na aminokiselinite vo tkivata na organizmot. Vakvite proteini organizmot gi iskoristuva vo najgolema merka.

 M A S T I

 

 

Mastite se hranlivi materii koi pokraj jaglenite hidrati i proteinite treba sekojdnevno da se vnesuvaat preku hranata i verojatno se edinstveni hranlivi materii koi gi bie lo{ glas, bidej}i vi{okot na masti vo organizmot ima za posledica pove}e zaboluvawa (srcevi zaboluvawa, arterioskleroza i dr.). Treba da se naglasi deka mastite se potrebni i korisni za normalnoto funkcionirawe na organizmot, nivnoto vnesuvawe treba da gi zadovoli dnevnite potrebi i toa vo opredeleni koli~estva , a sekoj vi{ok se talo`i vo masnite depoa -saloto.

Mo`nosta na organizmot za skladirawe na vi{okot na mastite kako salo e neograni~ena

Mastite, lipidite, se materii nerastvorlivi vo voda i staveni vo voda plivaat na nezinata povr{ina vo vid na kapki.

Najzna~ajni za razgleduvawe se dva vida na masti :

      Holesterolot

     Trigliceridite (neutralnite masti)