VODA Vodata vo akvariumot e sredinata vo koja `iveat ribite, taa mora da ispolnuva nakoi fizi~ki i hemiski svojstva koi mo`e da otstapuvaat vo zavisnost od vidot na ribite. Ribite vo prirodata `iveat i se razmno`uvaat vo voda so to~no opredelena karakteristika vo pogled na fizi~kite i hemiskite svojstva. Akvariumskata voda bi trebalo vo golema mera da odgovara na vodata od prirodnata sredina od koja poteknuvaat ribite i rastenijata. Stavaweto na vodovodna voda direktno od vodovodot vo akvariumot ~esto mo`e da ima kobni posledici i da predizvika izumirawe na ribite. Hemikaliite koi se stavaat vo vodovodnata voda, posebno hlorot, se {tetni za ribite. Hlorot isparuva pa zatoa vodata mora da prestoi barem 24 ~asa pred da se stavi vo akvariumot. Fizi~ki svojstva:  Temperatura Akvariumot naj~esto mora da se zagreva. Toplovodnite ribi nemo`at da podnesat temperatura pod 17 0S. Toplovodnite tropski ribi koi se naj~esti `iteli na akvariumite, opstojuvaat vo voda so temperatura od 24 do 27 0S. Vo zavisnost od vidot na ribite mo`ni se mali odstapuvawa od prose~nata temperatura. Temperaturata mora da bide konstantna, za taa cel se koristi grea~ so termostat. Grea~ot bi trebalo da bide najmalku za 20-30% so pogolema sila (W) od kolku {to ima akvariumot litri voda. Temperaturata vo akvariumot se kontrolira so pomo{ na termometar.  Proyirnost Vodata vo akvariumot mora da bide sosema proyirna. Matnata voda e znak deka e naru{ena ramnote`ata vo akvariumot i vladeat procesi na raspa|awe na organskite materii, nama dovolno kislorod, fotosintezata se poremetuva i seto toa doveduva do izumirawe na ribite. Vakvata voda ~esto mirisa na amowak. Filterot treba redovno da se ~isti i odr`uva, no najdobar lek e izmena na del od vodata. Proyirnosta e siguren znak za hemiskata i biolo{ka ramnote`a vo akvariumot.   Hemiski svojstva:  Kiselost (pH) Vodata treba da ima odredena kiselost koja e v`aen faktor za `ivotot na ribite kako i za hemiskata ramnote`a vo akvariumot. Skalata za odreduvawe na kiselosta se dvi`i od 0 do 14. Vodata so pH 7 e neutralna, vodite so pomalo pH se kiseli, a so pogolemo pH se bazni. Vodata vo akvariumot treba da ima pH od 6,5 do 7,5 {to glavno zavisi od vidot na ribite. Tvrdost (dH) Tvrdosta na vodata poka`uva kolkava e koncentracijata na magneziumovi i kalciumovi joni vo vodata. Razli~ni vidovi na ribi opstojuvaat vo voda so razli~na tvrdost. Vo tabelata mo`e da se vidat razli~nite tipovi na tvrdost. dH Tip na tvrdost 0-4 Mnogu meka 4-8 Meka 8-12 Sredno tvrda 12-18 Tvrda 18-30 Mnogu tvrda >30 Te~na karpa (ez.Malavi) Tvrdosta na vodata vo akvariumot bi trebala da bide od 8 do 11 dH (sredno tvrda). Tvrdosta e mnogu va`en faktor pri razmno`uvaweto na ribite kako i za rast i razvoj na mladite ribi. Kislorod Za da `iveat ribite moraat da imaat kislorod, a go di{at rastopen vo vodata. Kislorodot se osloboduva od strana na rastenijata vo procesot na fotosinteza, no zadol`itelno mora da se vr{i aeracija so pomo{ na pumpa za vozduh. Pri nedostatok na kislorod vo vodata treba da se smeni del od vodata so sve`a voda, nedostatokot mo`e da ima katastrofalni posledici. Jaglen dioksid (CO2) Vo procesot na oksidacija na organskite materii se osloboduva jagleniot dioksid, koj ima uloga vo kru`niot porces na materijata vo akvariumot. Koncentracija pogolema od 30 ml/l voda e toksi~na za ribite. Kru`en ciklus na Jagleniot dioksid: Amowak Pogolemiot del od otpadnite materii na ribite e vo oblik na amowak, vo amowak bakteriite gi pretvoraat i ostatocite na hrana i rastenija. Amowakot e toksi~en za ribite i mora da se otstranuva od akvariumot (so zamena na del od vodata). Bakteriite vo akvariumot go pretvoraat amowakot vo nitrat koj e pomalku toksi~en, no koncetracijata postojano mu se zgolemuva pa mo`e da stane toksi~en, rastenijata go tro{at pri rasteweto, koncentracijata mu se namaluva so zamena na del od vodata.   Vodata mora da gi sodr`i i site drugi minerali (N, P, S, Ca, Mg, K, Fe, Mn, Cu, Zn, Mo, Na) za normalen razvoj na ribite i rastenijata.   Filtrirawe na vodata Za odr`uvanwe na kvalitetot na vodata se korista filtri, koi spored na~inot na filtrirawe mo`at da bidat: mehani~ki (naj~esto sun|er) biolo{ki (ima biolo{ki aktiven del, se koristi specijalna keramika) hemiski (so aktiven jaglen). Kvaliteten filter treba da gi sodr`i site tri elementa. Mehani~kiot filter e zadol`itelen, toj gi zadr`uva ne~istotiite koi se nao|aat vo vodata i ja pravat bistra. ^esto vo filterot se stava specijalna keramika vo koja se zadr`uvaat bakteriite koi ja pravat biolo{kata filtracija. Aktivniot jaglen se koristi kako hemiski filter, toj gi filtrira hemikaliite vo vodata, pogotovo ako se stavaat razli~ni lekarstva. Filterot se ~isti na nekolku nedeli, sun|erot od filterot se mie naj~esto vo akvariumska voda ({to se vadi pri zamenata). Filtrite mo`at da bidat vnatre{ni (se koristat kaj pomali akvariumi)i nadvore{ni. Pri izborot na filtrite treba da se vodi smetka na kapacitetot na filterot, dobar izbor na filter e onoj koj mo`e da ja isfiltrira vodata od akvariumot 3 pati za 1 ~as.